Pojasni družbeno-ekonomsko formacijo in kaj jo sestavlja? Sestavlja jo produkcijski način, ki je temelj in zajema delovni proces, produktivne sile in produkcijske odnose, faze gospodarskega procesa, družbene razrede, ideologijo ter razredne boje. Če je temelj ustrezen, preidemo v družbeno nadgradnjo, ki obsega državo, ideologijo, religijo, kulturo in znanost.
Kaj sta produkcijski način in družbena nadgradnja? Produkcijski način je razmerje med produkcijskimi silami in odnosi. Družbena nadgradnja pa so država, kultura, ideologija, znanost ipd.
Kaj so produktivne sile in produkcijski odnosi? Produktivne sile so človeške sile (duhovne in telesne sposobnosti) ter materialne produktivne sile (delovna sredstva, organizacija družbene produkcije, tehnična delitev dela ...). Produkcijski odnosi nastajajo in sodelujejo v procesu produkcije; gre za odnose med silami, ki morajo biti uravnovešeni. Če so sile napredne, odnosi pa togi, pride do trenj in družbenih konfliktov.
Funkcije lastnika: Prevzemanje tveganja, upravljanje, prisvajanje in nadzor.
Kako se je spreminjala vloga znanosti, naštej ere? Spreminjala se je s tehnološkimi napredki, ki so spreminjali način dela in trg (nekoč sta prevladovala primarni in sekundarni sektor, danes terciarni in kvartarni). Poznamo tri večje industrijske revolucije.
Štiri ravni inovacij, kaj so tehnološke paradigme? Manjše ali postopne inovacije, radikalne inovacije, spremembe tehnološkega sistema ter tehnološke paradigme, ki so korenito spremenile družbo in način življenja.
Opiši industrijske revolucije:
Prva revolucija: parni stroj (1782), prehod z ročnega na strojno delo v tovarnah, uveljavitev ekonomije obsega, stroški na enoto padajo.
Druga revolucija: proti koncu 19. stoletja, novi energetski viri, lažji transport, povečanje produkcije in znižanje stroškov.
Tretja revolucija: 1980–1990, napredek v mikrotehnologiji, zmogljivejše in manjše naprave ter biotehnologija (kloniranje ipd.).
Sektorska preobrazba gospodarstva: Zaradi tehnoloških revolucij in vloge znanosti se je spremenil delež sektorjev, ki jih delimo na štiri: primarni (kmetijstvo), sekundarni (industrija, mizarstvo), terciarni (storitve, trgovina, zavarovalnice) ter kvartarni (informacije, znanje). Nekoč je prevladoval primarni sektor, danes pa je relativno najmanjši, saj terciarni in kvartarni sektor skupaj predstavljata okoli 70 %.
Kakšne so bile razlike v razvoju v Evropi glede na Azijo in Afriko? Azijski produkcijski način je imel togi razvoj; družbena formacija se je menjala počasneje, saj so bile sile neuravnotežene in niso spodbujale sprememb. Značilna sta bila dolgo sužnjelastništvo ter pomen kmetijstva in namakalnih sistemov. Evropski način je bil izrazito dinamičen, režimi so se hitro menjali, Evropa je bila zibelka kapitalizma, zagon pa je dala industrijska revolucija z novimi paradigmami in industrializacijo.
Centralni kapitalizem: izhaja iz Evrope (npr. Anglija – tekstilna industrija).
Periferni kapitalizem: na obrobjih, v kolonijah.
Etatistični produkcijski sistem: ideja socializma in komunizma.
Klasični liberalni kapitalizem: Zagovarja, da trg kot »nevidna roka« rešuje vse probleme in vprašanja. Ekonomska svoboda ter formalna enakopravnost veljata za temelj družbenega napredka.
Kapital, presežna vrednost in tržni mehanizmi
Kaj je presežni produkt in njegov pomen? Povezan je z oplajanjem kapitala. Zaradi njega nastaja jedro spora med kapitalisti in delavci, saj si delavci prizadevajo za višje plače.
Kako se razdeli novo ustvarjena vrednost? Prisvoji si jo kapitalist; delavci se pritožujejo, ker menijo, da prejmejo premalo glede na vložen trud.
Kako razlikujemo panoge med seboj? Razlikujemo jih po stopnji organske sestave kapitala, hitrosti obračanja kapitala, tržnih strukturah ter naravi proizvodnih sredstev.
Kaj je OSK? Organska sestava kapitala je razmerje med konstantnim (c) in variabilnim kapitalom (v).
Zakaj je pomembna hitrost obračanja kapitala? Večkrat ko se kapital obrne v določenem obdobju, hitreje in v večjem obsegu se povrne vložen denar, kar je ugodneje za donosnost.
Kaj sta konstantni in variabilni kapital? Konstantni kapital: predmeti dela in delovna sredstva. Variabilni kapital: stroški delovne sile.
Pojasni pomen akumulacije: Akumulacija pomeni povečevanje kapitala in dobička ter predstavlja temeljni razvojni zakon kapitalistične družbe. Ob naraščajoči OSK akumulacija povzroča nadomeščanje delavcev s stroji, povečuje delež manj kvalificiranih delavcev ob tekočem traku ter ustvarja RIA – rezervno industrijsko armado (brezposelnost).
Razlikujte med koncentracijo in centralizacijo kapitala: Centralizacija: združevanje več različnih obstoječih kapitalov v en večji kapital. Koncentracija: povečevanje in oplajanje kapitala znotraj posameznega podjetja.
Opišite gospodarski cikel in razloge za krizo: Gospodarstva so nenehno v neravnotežju, kar povzroča vzpone in padce. Napredek je ključni dejavnik cikličnosti, povezan s pozitivno gospodarsko rastjo. Razlogi za nastanek krize:
Značilnost blagovne produkcije: trg je nepredvidljiv in ni zagotovila, da bo izdelek ali storitev sploh sprejet.
Padanje profitne mere (presežna ponudba nad povpraševanjem).
Strukturna nesorazmerja med oddelkoma: – Oddelek 1: Proizvajalci potrošnih dobrin. – Oddelek 2: Proizvajalci proizvodnih dejavnikov. Marx je opozoril, da morata biti oddelka v ravnotežju; če nastopi težava v enem, prizadene tudi drugega.
Nezadostna potrošnja: vodi v gospodarski krč, kjer se investicije in osebna potrošnja ustavijo.
Opišite delniško družbo: Je kapitalska družba (z omejeno odgovornostjo delničarjev do višine vložka), ki posluje z vrednostnimi papirji (delnicami in obveznicami).
Pojasnite vlogo vrednostnih papirjev: Delnice: lastniški vrednostni papirji; lastnik delnice je solastnik podjetja in je upravičen do dividende ob pozitivnem poslovanju. Obveznice: dolžniški vrednostni papirji; vlagatelj ne postane solastnik, temveč upnik (posojilodajalec), ki mu pripada izplačilo obresti in glavnice.
Korporacije in sodobne tržne strukture
Kaj so korporacije in kaj je značilno zanje? Korporacije so velika podjetja z obrati v več državah. Značilnosti: delniška lastnina, visoka koncentracija in centralizacija kapitala, razvejana produkcijska struktura, hiter tehnološki napredek, tržno delovanje, samofinanciranje z izdajo vrednostnih papirjev ter vodilna vloga menedžmenta.
Opredelite pojme:
Menedžerska revolucija: ločitev lastniške in upravljalske funkcije z rastjo velikosti podjetij.
Menedžerski odkup: nakup delnic podjetja s strani vodilnih menedžerjev, s čimer postanejo solastniki.
Delavski odkup: odkup delnic s strani zaposlenih z namenom večje pripadnosti in motivacije.
Kako se je spremenila tržna struktura? Zaradi tehnoloških revolucij in vloge znanosti je prišlo do povezovanja podjetij ter procesa monopolizacije. Narasla je OSK, prišlo je do cenovnih vojn in oblikovanja kartelnih dogovorov.
Navedite valove monopolizacije:
1887–1904: monopoli v posamezni panogi (npr. peki).
1919–1930: vertikalno združevanje zaporednih faz (npr. kmetijstvo – predelava – trgovina).
Po 2. svetovni vojni (1945): konglomerati – združevanje nepovezanih panog (npr. banke in zavarovalnice).
1978–1990: špekulativni prevzemi in borzna združevanja.
Opišite stopnje monopola:
Gentlemenski dogovori: neformalni dogovori brez pravne veljavnosti.
Karteli: sporazumi med samostojnimi podjetji o določanju cen in delitvi trga.
Trusti: popolno poslovno združevanje podjetij iste panoge ob izgubi samostojnosti.
Holdingi: obvladovanje in vodenje drugih podjetij z večinskim lastniškim deležem.
Kakšna je sodobna tržna struktura? Namesto klasičnih posamičnih monopolov se uveljavljajo monopolne zveze in strateška partnerstva (karteli, holdingi, trusti).
Opišite novi val podjetništva in njegove značilnosti: Po letu 1990 se razvijata individualno in notranje (korporacijsko) podjetništvo. Konkurenca se poleg cen osredotoča na poprodajne storitve, garancije, hitrost dostave in inovativnost.
Razlikujte individualno in korporacijsko podjetništvo: Pri individualnem podjetništvu je posameznik nosilec vseh lastniških funkcij in odgovornosti. Pri korporacijskem podjetništvu gre za skupinsko lastnino (npr. delniške družbe) z ločitvijo lastništva in vodenja, omejeno odgovornostjo, izdajanjem vrednostnih papirjev ter visoko stopnjo centralizacije kapitala.
Monopoli, konkurenca in vloga države
Kako je monopol vplival na tehnološki napredek? Ena smer meni, da monopol zavira napredek zaradi odsotnosti konkurence. Druga smer poudarja, da monopol zaradi visokih prihodkov in ekonomije obsega lažje vlaga velika sredstva v raziskave in razvoj.
Opišite protimonopolno politiko: Obsega zakonodajo za preprečevanje zlorabe prevladujočega položaja, visoke denarne kazni, prepoved združevanj ob nevarnosti omejevanja konkurence, zahteve po razdružitvi podjetij ter v izjemnih primerih zaporne kazni.
Kakšna je konkurenca v sodobnem svetu? Je nepopolna, necenovna (diferenciacija produktov, servis, garancije), institucionalna ter globalna, z močnim poudarkom na fleksibilnosti in podjetnosti.
Pojasnite vlogo države v sodobnem gospodarstvu in zakaj se je spreminjala: Klasični liberalni koncept (»nevidna roka«) so po krizi leta 1929 nadomestile keynesianske reforme z aktivno državno regulacijo agregatnega povpraševanja ter pozneje konceptom države blaginje (sociala, šolstvo, zdravstvo). Zaradi kriz javnega dolga se je v 80. letih uveljavil neoliberalizem.
Navedite in pojasnite koncepte vloge države: Liberalni koncept, keynesianski (reformistični) koncept, koncept države blaginje ter neoliberalni koncept (ponovna deregulacija in umik države s trga).
Naštejte in pojasnite funkcije države:
Upravljanje državne lastnine (infrastruktura, šolstvo).
Regulacija koncentracije in centralizacije kapitala.
Protikrizno uravnavanje gospodarskih ciklov z fiskalno in denarno politiko.
Proračunska prerazdelitev dohodka (financiranje javnih dobrin in socialna zaščita).
Davčni, carinski ter monetarno-kreditni sistem.
Socialni dialog (sindikati in delodajalci) ter strateško načrtovanje.
Mednarodno gospodarstvo in globalizacija
Pojasnite teorijo države blaginje, dogajanje v socializmu ter krizo te teorije: Država iz davčnih virov zagotavlja javne storitve (zdravstvo, šolstvo, infrastrukturo, socialno varnost). V socializmu je prišlo do prevelike obremenitve gospodarstva (davčni vijak) ter neuspešnega reševanja nekonkurenčnih podjetij, kar je sprožilo hiperinflacijo in padec vrednosti denarja.
Pojasnite teoriji primerjalnih in absolutnih prednosti: Smithova teorija absolutnih prednosti: vsaka država naj proizvaja in izvaža tiste dobrine, pri katerih dosega najnižje stroške oz. najvišjo produktivnost. Ricardova teorija primerjalnih (relativnih) prednosti: mednarodna menjava je smiselna tudi, če ima ena država absolutno prednost pri vseh izdelkih; vsaka država naj se specializira za blago, kjer je njena relativna prednost največja.
Pojasnite pojme s področja kolonializma:
Kolonializem: proces prisvajanja tujih ozemelj, izkoriščanja surovin ter širjenja vpliva pomorskih velesil.
Neokolonializem: ohranjanje ekonomske in politične podrejenosti formalno samostojnih držav.
Imperializem ter izvoz blaga in kapitala: Označuje ga visoka koncentracija proizvodnje, zlitje bančnega in industrijskega kapitala v finančni kapital ter ozemeljska in gospodarska delitev sveta. Izvoz blaga: prodaja gotovih izdelkov v tujino. Izvoz kapitala: vlaganje presežnega kapitala v tuje države zaradi večjih možnosti donosa in cenejših proizvodnih dejavnikov.
Internacionalizacija kapitala: Pomeni razvoj svetovnega trga, mednarodno delitev dela, čezmejni pretok blaga, storitev, kapitala, tehnologij in delovne sile ter vprašanje zadolženosti manj razvitih gospodarstev.
Značilnosti sodobnega svetovnega kapitalizma: Zasebna lastnina, deljena odgovornost, transnacionalne korporacije ter poglabljanje razlik med razvitimi in nerazvitimi območji.
Transnacionalne korporacije (TNK) in obrambna industrija: Velika državna naročila za vojaško opremo predstavljajo zanesljiv in donosen vir poslovanja za velike industrijske korporacije.
Kaj sta VIK in milikratska oblast? VIK (vojaško-industrijski kompleks): prepletenost vojaških struktur, industrije ter politike; zahteva obsežna proračunska sredstva, financira znanstvene raziskave in zaposluje visoko usposobljen kader. Milikratska oblast: prevlada vojaško usmerjenih elit pri vodenju države.
Mednarodna eksploatacija: Izkoriščanje naravnih virov in poceni delovne sile v manj razvitih državah s strani razvitih ekonomij z namenom kovanja visokih dobičkov.
Neekvivalentna menjava (škarje cen): Gre za sistematično neenakopravnost v mednarodni menjavi, kjer razvite države drago prodajajo industrijske izdelke, poceni pa kupujejo surovine iz nerazvitih držav ob izogibanju okoljskim standardom.
Začaran krog revščine: Nizka produktivnost vodi v nizke dohodke, nizki dohodki povzročajo nizko kupno moč in nizke prihranke, to pa zavira investicije in ohranja nizko produktivnost.
Uspešnost gospodarskih sistemov: Ocenjuje se s kazalniki, kot so stopnja gospodarske razvitosti, BDP na prebivalca, stopnja izobrazbe prebivalstva ter povprečna raven plač.
Teza o konvergenci sistemov: Predvideva postopno zbliževanje različnih sistemov skozi prevzemanje najboljših elementov obeh strani (npr. tržne učinkovitosti kapitalizma in socialne varnosti socializma), do česar pa v čisti obliki ni prišlo.
