Evropska romantika, dekadenca, simbolizem und slowenische Moderne

EVROPSKA ROMANTIKA: Pojavi se v sredini 19. stoletja, vse tri imajo skupne značilnosti (nasprotovanje realizmu in naturalizmu, umetnost jim je najvišja vrednota, lepoto odkrivajo tudi v grdih stvareh, umetniška dela so pogosto skrivnostna in nerazumljiva.)

DEKADENCA: Dekadenti so nagnjeni k pravljičnosti in fantastičnosti. Poudarjajo pomen lepote in umetnosti. Živijo bohemsko življenje, nagnjeni so k erotiki, nasladi in omami.

SIMBOLIZEM: Vidijo izjemnost v tem, da lahko vzpostavi stik z globjo duhovno resničnostjo. Značilni so simboli: oljčna vejica pomeni mir, vrtnica je simbol ljubezni.

SALOMA: Avtor te tipične dekadentne poetične drame je Oscar Wilde. Notranja zgradba te zgodbe je enodejanka z značilnostjo tragedije (upoštevanje enotnosti kraja, časa in dejanja). Ima značilen dramski trikotnik. Motiv je vzet iz svetopisemske pripovedi o smrti Janeza Krstnika.

MODERNA NA SLOVENSKEM: Z izrazom moderna zaznamujemo čas slovenske književnosti od leta 1899, ko sta izšli Cankarjeva pesniška zbirka Erotika in Župančičeva pesniška zbirka Čaša opojnosti. Pojavili so se tudi novi motivi, izrazi in miselnost. Moderna je razvila tri književne zvrsti: liriko, epiko in dramatiko. Po koncu 1. svetovne vojne je umrl predstavnik moderne, Ivan Cankar.

NA TRGU: Avtor te pesmi je Dragotin Kette. Nastala je leta 1897. Pesem je sestavljena iz štirih enakovrednih kitic, vsaka kitica pa iz desetih verzov. Ritem je sproščen. Pesem je impresionistična, z ljubezensko temo. Nastala je v novomeškem obdobju, ko je bil Kette nesrečno zaljubljen v Angelo Smola. Spada med najbolj muzikalna slovenska pesniška dela.

NEBO, NEBO (Josip Murn): Pesem Nebo, nebo je nastala leta 1898. O njenem nastanku je Murn pisal Franji Tavčar (ženi Ivana Tavčarja), ki mu je pomagala pridobiti štipendijo za študij na Dunaju. Pesem je trenutna, bežna skica iz narave; izražena je očaranost ob doživetju brezmejnosti prostora, ko se začne mračiti. Skriti lirski subjekt in ritmično svobodni verz sta značilna za moderno.

MARTIN KAČUR: Napisal ga je Ivan Cankar. Je življenjepis idealista. Martin Kačur želi ustanoviti izobraževalno ustanovo, želi spremeniti in dvigniti naš svet. Ves narod je zaostal, nihče ga ne razume. Najprej je bil v dolini, nato pa je odletel v blatni dol. Tam se je tudi poročil. Na ženo so ga vezale le telesne privlačnosti. Pogosto se je vdajal pijači. Zaman prosi za premestitev. Po desetletju ga premestijo v Laze. Upa na boljše življenje, a je spet razočaran. Žena Tončka ga vara. Od otrok mu je blizu le eden, ki pa zaradi bolezni umre. Kačur odide obupan v gostilno, se napije in mrtev obleži na cesti.

HLAPCI: Napisal jih je Ivan Cankar, izdani leta 1910. Napisani so bili kot izliv Cankarjevega razburjenja in ogorčenja po deželnozborskih volitvah leta 1907, na katerih so zmagali klerikalci.

Hlapci za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Vse se začne na dan volitev pred županovo krčmo. Vse preseneti, da so na volitvah zmagali klerikalci, vendar se hitro prilagodijo. Ko prihaja župnik, se mu vsi klanjajo, vsi učitelji pa v knjižnici odstranjujejo knjige s svobodnomiselnimi vsebinami. Pripravi se zborovanje. Učitelj Jerman želi dokazati, da ga niso strli, a mu vsi sovražno odgovorijo. Ves strt pove drugim, da ne bo več zboroval, župnika in mater pa prosi za odpuščanje, saj je bil tako visok in nadut.